Javni razpis za izvajanje projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v obdobju od 2027 do 2029

Razpisovalec: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Razpisana vrednost: 3.640.000 €

Roki za prijave: 24. 4. 2026 - 3. 7. 2026 do 23.59

Predmet javnega razpisa je financiranje triletnih projektov s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja (v nadaljevanju: MRS) in humanitarne pomoči ter s področja razvoja in profesionalizacije nevladnih organizacij, ki jih bodo izvajale nevladne organizacije, registrirane v Republiki Sloveniji.

Javni razpis je razdeljen na tri sklope, in sicer:

A: Razvojno-humanitarni projekti (razvojno-humanitarni neksus) v Podsaharski Afriki,
B: Razvojna projekta v Moldaviji,
C: Razvoj in profesionalizacija NVO z zagovorništvom.

Predmet javnega razpisa je financiranje triletnih projektov s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja (v nadaljevanju: MRS) in humanitarne pomoči (v nadaljnjem besedilu: HP) ter s področja razvoja in profesionalizacije nevladnih organizacij, ki jih bodo izvajale nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: NVO), registrirane v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS). 

Cilj MRS je prispevati k odpravi revščine, zmanjšanju neenakosti in pospeševanju trajnostnega razvoja na družbenem, gospodarskem in okoljskem področju v partnerskih državah. RS z MRS prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter prevzema soodgovornost za odpravo revščine in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: CTR). 

Cilj HP je reševanje človeških življenj, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja ter ohranjanje človekovega dostojanstva. RS podpira aktivnosti za preprečevanje in zgodnje napovedovanje humanitarnih kriz ter krepitev odpornosti in zmogljivosti za zagotavljanje učinkovitega odziva nanje ter aktivnosti v povezavi z rehabilitacijo in obnovo po krizah. Prijaviteljica mora poleg mednarodnih in nacionalnih načel HP upoštevati tudi vidik preprečevanja spolnega nasilja in nasilja zaradi spola v izrednih razmerah in vidik odzivanja na tako nasilje.

Projekti, ki se nanašajo na razvojno-humanitarni neksus, vključujejo povezovanje tako humanitarnih potreb in aktivnosti kot aktivnosti razvojnega sodelovanja. Vključujejo ukrepe za preprečevanje humanitarnih kriz, preventivno delovanje, izgradnjo odpornosti na krize ter aktivnosti za obnovo in rehabilitacijo po humanitarnih krizah, dolgoročno okrevanje in ukrepe, usmerjene v dolgoročno krepitev razvoja lokalne skupnosti v partnerski državi.

Razvoj in profesionalizacija NVO sta pomembna elementa sodelovanja z NVO in sta v skladu s Smernicami za sodelovanje z nevladnimi organizacijami na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.  Podpora področjema bo omogočala krepitev strukturiranega in rednega dialoga z NVO, zagotavljala večjo učinkovitost delovanja na področju MRS in HP ter krepila možnosti sodelovanja z zasebnim sektorjem. 

Prijaviteljica mora pri prijavi projekta upoštevati presečni temi (varovanje okolja in enakost spolov) ter načela MRS in HP, ki so navedena v Strategiji mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030,  ob upoštevanju pristopa, ki temelji na človekovih pravicah (angl. HRBA). Prijaviteljica mora pri načrtovanju aktivnosti slediti načelom, ki izhajajo iz Smernic za vključevanje enakosti spolov v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč  (v nadaljnjem besedilu: smernice za enakost spolov) in Smernic za vključevanje varstva okolja v mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč  (v nadaljnjem besedilu: smernice za varstvo okolja).
V skladu s smernicami za enakost spolov in smernicami za varstvo okolja morajo prijave pri vseh sklopih vključevati oceno na podlagi spola in oceno vpliva na okolje. Obrazca sta sestavni del vsebinskega načrta in sta obvezna. Prijaviteljica za sklop C smiselno izpolni obrazca Ocena na podlagi spola in Ocena vpliva na okolje.

V izvajanje projektov v partnerskih državah mora prijaviteljica pri sklopih A in B na primeren in učinkovit način vključiti najmanj enega (1) lokalnega partnerja.

Ministrstvo spodbuja prijaviteljico, da pri projektu sodeluje s partnerji iz zasebnega in javnega sektorja. Za partnerje iz zasebnega sektorja, ki so povezane pravne osebe  prijaviteljice, prijaviteljica ni upravičena do dodatnih točk.

Prijaviteljica pri sklopu A in B dobi dodatne točke, če v izvajanje projekta vključi partnerja iz zasebnega sektorja, ki je pripravljen sodelovati s finančnim prispevkom v višini od vsaj 10 do 30 % od višine vrednosti financiranja ministrstva. Če partner iz zasebnega sektorja sodeluje s prispevkom nad 20 % od višine vrednosti financiranja ministrstva, je delež nad 20 % lahko izveden v materialni oz. storitveni obliki. Pri tem mora prijaviteljica zagotoviti partnerju, da ta v okviru projekta izvede aktivnosti v višini do polovice vrednosti financiranja ministrstva za sklop A oz. v višini do tretjine vrednosti financiranja ministrstva za sklop B, za preostala sredstva ministrstva pa prijaviteljica opredeli svoje aktivnosti. Dodatne točke prijaviteljica dobi tudi, če v izvajanje projekta vključi partnerja iz zasebnega sektorja, ki sodeluje s prispevkom – ki je lahko v materialni, finančni ali storitveni obliki – od vsaj 5 do 9 % od višine vrednosti financiranja ministrstva. Pri tem mora prijaviteljica zagotoviti partnerju, da ta v okviru projekta izvede aktivnosti v višini do polovice vrednosti financiranja ministrstva za sklop A oz. v višini do tretjine vrednosti financiranja ministrstva za sklop B, za preostala sredstva ministrstva pa prijaviteljica opredeli svoje aktivnosti. Sodelovanje s partnerjem iz zasebnega sektorja prijaviteljica opredeli v vsebinskem načrtu pri točki 8, kjer navede vrednost posamezne oblike sodelovanja, in ga prikaže tudi v finančnem načrtu. Prispevek partnerja se nameni za aktivnosti v okviru načrtovanega projekta, ki upošteva potrebe partnerske države in ciljne skupine.

Prijaviteljica dobi dodatne točke pri sklopu A in B tudi, če vključi vsaj enega partnerja iz zasebnega ali javnega sektorja iz partnerske države, pri čemer mora ta prispevati vsaj 5 % višine vrednosti financiranja ministrstva v materialni, finančni ali storitveni obliki.

Ministrstvo spodbuja prijaviteljico, da v izvajanje projekta pri sklopu C vključi enega ali več partnerjev iz zasebnega ali javnega sektorja, pri čemer mora ta prispevati do 5 % višine vrednosti financiranja ministrstva v materialni, finančni ali storitveni obliki.

Prijaviteljica bo dobila dodatne točke, če vsaj eno podjetje oz. javni sektor, ki je projektni partner, izkaže družbeno odgovornost s certifikatom družbeno odgovornega podjetja ali z drugimi verodostojnimi potrdili o svojem družbeno odgovornem delovanju. 

Prijaviteljica je spodbujena, da pri vseh razpisanih sklopih sodeluje z lastno finančno udeležbo. Kot lastnih virov prijaviteljica ne sme prikazovati tistih sredstev, ki jih je za isti namen pridobila iz drugih javnih sredstev ali prostovoljnega dela.

Prijaviteljica dobi dodatne točke tudi, če v izvajanje projekta vključi prostovoljno delo.

Če ima prijaviteljica status nevladne organizacije v javnem interesu na področju MRS in HP,  bo pri ocenjevanju dobila dodatne točke. Status se prijaviteljici prizna, če je pravnomočna odločba ministrstva izdana do roka za oddajo vloge.

Število možnih dodatnih točk, ki jih lahko dobi prijaviteljica, je navedeno v Metodologiji – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov (v nadaljnjem besedilu: metodologija).

Povezava do razpisa in dokumentacije: Kliknite tukaj.